Plezalni odklop

Tokrat smo šle tri prijateljice, ki smo doma pustile tri može in osem otrok. S seboj smo vzele sedem parov čevljev, nahrbtnike, trenirke, železje, nekaj hrane in pijače in smo šle v Savudrijo. V eno hiško, ki je bila naša baza za ta vikend.
Prvi večerni sprehod ob morju je bil krasen, postregel je s sončnim zahodom, školjkami v pesku, pogledom na svetilnik... No, seveda tudi s Chiantijem, sangrio, pršutom, čvekom in smehom.
Obilazak/Deviazione nas je le pripeljal v soboto v Rovinj. Skoraj skozi Pulo, ampak pustimo malenkosti. Smo pa od daleč videle Bale, bo treba enkrat tja na potep, videti je obetavno. Na plezališču smo našle nekaj smeri, ki smo jih imele popolnoma zase, zlezle dve od njih, se pomartinčkale na soncu, pogrizljale nekaj dobrotic ter se premaknile na s soncem obsijano in z grafiti porisano steno. Ponosno javljam, da sem "naprej" zlezla dve smeri in se mi zdi strašno fajn. Je luštno, ker je stena v Rovinju dovolj lahka, da nudi toliko smeri podobne težavnostne stopnje, da mirno izbiraš po dejavnikih kot so "Bom šla tam, kjer je M" ali "tadesno dajmo, je bolj oranžna".

Majcha v steni

Najboljša francoska manikura na planetu

Večer smo zaključile komaj jutri, je poln dan naredil svoje. Spale smo skoraj do desetih, po zajtrku smo si privoščile martinčkanje na skalah ob morju, namakanje nog v presenetljivo toplo vodo, sprehod, slikanje, klepet. Dan smo zaključile s kosilom že v Sloveniji in obljubo, da nekako že ponovimo še kaj takega.
Uradno poročanje gre hitro. Tiste težje opisljive zadeve kot so vonj po morju, nežno pljuskanje valov, z letalskimi črtami porisano nebo, vonj po borovcih, občutek skale pod prsti, zmagoslavje vsakič znova na vrhu smeri, malicanje (sploh banane), vonj čudežne kreme za razdrapane prste, sonček po naročilu, stopala v morju, galebi, kormorani in spomladanske rožice si v mislih podajajo roko in zaokrožajo čudovito doživetje.

Sonček po naročilu :)

Tisto nepozabno smejanje, klepetanje, zaupanje, razumevanje, ki obstaja samo med res dobrimi prijatelji ostaja v kotičku neprecenljivo, varno pospravljeno, čeprav se tega ne da vzeti. Ljudje, s katerimi si lahko samo - ti. To ostane, tudi ob manj super dnevih, tista zavest, da imaš ljudi, ki so ti blizu in da so vedno nekje zate.
Punci, hvala, čudovito je bilo.

Noge v morju - oktobra!

Ptice po tri, tako kot me. Rdeči listki, narisan srček, vklesano stopalo polepšajo že tako lep večer.
"We are so pretty and we don't care" napis je bil pa state of mind tega vikenda.

Pomladni utrinki, posneti oktobra