torek, 17. avgust 2010

Kalabrija (5) - še vedno kraji

Pizzo je eden izmed krajev, ki ga opisujejo vodniki in je zato bolj turistično obiskan pa posledično tudi z več trgovinicami s spominki ipd. Ker tisti dan nismo imeli drugega kot to v načrtu, smo se zjutraj do sitega nakopali, pojedli kosilo in šli na pot. Najprej v Chiesa Piedigrota. Malenkost ven iz centra je tik ob obali votlina, kjer so neki brodolomci izklesali nekaj kipov, kasneje so se kipi dodajali, tudi v manj svetniški smeri, enkrat vmes pa so votlino spremenili še v cerkev. Vsekakor zanimiv postanek.


Tudi Pizzo je na pečini nad morjem, z gradu se vidi krasen zalivček. Mesto smo ujeli v skoraj zahajajočem soncu, zato se je pokazalo v posebej lepi luči. Potikali smo se po gradu, kjer je urejena tudi razstava, tam tudi lep čas opazovali eno skupino, ki je na grajski terasi vadila četvorko (vse skupaj je bilo videti kot ena generalka). S sprehodom po mestu, večerjo in tartufom smo lepo zaključili večer.


Palmi nam je bil blizu in smo se en večer, ko smo končno premaknili tazadnje, odpravili tja na sladoled. Tam pa cel žur! Mesto tako osvetljeno, da se naše božične dekoracije skrijejo. Naleteli smo na nek praznik in smo ujeli procesijo, ki je bila predvsem otrokom ful zanimiva, nama pa prav tako. Procesijo smo srečali potem še večkrat, očitno so tisti kip kar lep čas nosili po mestu. Mesto je bilo praznično, polno, čeprav smo se normalno lahko najedli kjer smo želeli in dobili sladoled tam, kjer smo si zamislili. Potikali smo se še po majhnem a krasno urejenem giardino pubblico, parku z zelenjem, cvetjem, klopcami, igrali in čudovitim pogledom na morje. Ja, tudi Palmi je visoko.


Ob drugi priliki smo zavili na Mte. S. Elia, kjer je razgledna točka. Skoraj 600 m nad morjem pa tik ob obali. Od tam smo videli našo dolino in zaliv kot na dlani, Palmi kot bi ga gledal na zemljevidu, vijugaste ceste, amfiteater... Pa na poti do razgledne točke smo se še do sitega najedli robidnic, malo pokukali v cerkev in šli v Scilo.


Scilla je eno od mest, ki se pojavljajo na vseh razglednicah, kar je logično. Res je čudovita.




Najprej smo se kopali v tistem zalivčku, potem smo se po stopničasti poti med hišami sprehodili do gradu. Na gradu smo ujeli še otvoritev razstave, stalno zbirko in fenomenalne razglede na Sicilijo, obalo proti severu in pogled na zaliv, kjer smo se prej kopali, marino in mesto. Spet smo se potepali do teme preden smo šli v avto in se odpeljali domov.


Se nadaljuje...

1 komentar: